Rorschachov diagnostični preizkus: zakaj vidimo različne oblike?

Na tej sliki lahko vidite metulja, plesoče slone, krvave ljudi ali pa se vam bo na podlagi te slike razvila neka čisto druga domišljija. Ta slika in še druge, so delo Hermann-a Rorschach-a, ker je na podlagi teh slik želel odkriti kaj bo prišlo iz najbolj temačnih delov človeškega uma, ko bo pogledal na ta fraktal.

Ker pa je znanstvenikom ta psihološki preizkus predstavljal trn v peti, so zato naredili raziskavo, da bi bolje razumeli, zakaj vidimo toliko različnih podob na eni sami sliki. Pod drobnogled so vzeli slike, ki jih je možno gledati zelo od blizu ali pa zelo od daleč. Ko so oblike na slikah bolj kompleksne, smo ljudje zmožni iz njih razbrati bistveno manj stvari, kakor iz tistih, ki so preproste.

Psiholog iz univerze v Oregon-u, Richard Taylor je povedal, da fraktali dejansko prikazujejo stvari, ki jih na slikah sploh ni in, da slike v bistvu samo prinašajo okoli naš vizualni sistem, saj je naš možganski vizualni sistem privajen na to, da procesira različne vzorce. Če si vzamemo za primer naravo – tudi v naravi lahko najdemo veliko različnih fraktalov – krošnje dreves, oblake, strele … Torej človeški vizualni sistem uspešno procesira te fraktale in si na podlagi videnga ustvarja vzorce ter jih povezuje z nečim, kar smo že videli.

Taylor in njegova ekipa se je tako odločila, raziskati ta proces domišljanja nečesa, kar ni. Fraktali so bili, kot že omenjeno narejeni iz strani Hermann-a Rorschach-a, ko je v letu 1920 objavil 10 različnih paternov prikazanih na slikah in ta poizkus promoviral, kot psihološki rentgen. Njegov test se zanaša na pojav pri ljudeh, ki ga imenujemo pareidolia, kjer ljudje vidimo podobnosti – ta oblak izgleda, kakor nasmejan človeški obraz.

Zato je ekipa psihologov naredila raziskavo, kamor so vključili študente psihologije, da bi pogledali te slike in določili koliko različnih podob vidijo v eni sliki. S fraktalno dimenzijo so združili vse podatke in analizirali kako kompleksni so bili fraktali v posamezni fotografiji. Ugotovili so, da bolj kot so bili ti fraktali kompleksni, manj različnih podob so bili udeleženci zmožni videti.

Po analizi podatkov so raziskovalci pogledali še v arhiv iz preteklih dveh raziskav. Prva je bila narejena v letu 1930 s strani psihologinje Marguerite Hertz, v kateri je sodelovalo 1050 udeležencev. Druga pa je bila narejena v letu 1953, ko so podobno raziskavo delali z mentalno bolnimi ljudmi – shizofreniki. Ugotovili so, da so bili rezultati sedanje raziskave zelo podobni tistima raziskavama v letu 1930 in letu 1953.

Taylor je povedal, da se zelo nagiba k novim odkritjem za razvoj umetnega vizualnega sistema in, da morajo prej raziskati človekov naravni vizualni sistem, da bodo lahko kasneje razvili umetnega. Ta raziskava z Rorschach-ovem poizkusu je bila le korak dlje k razumevanju, kako nas lahko dejansko naš vizualni sistem pretenta.

Spodaj si lahko pogledate še več primerov Rorschach-ovega diagnostičnega preizusa in nam s pomočjo komentarja povete, kaj ste videli.

[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=w6b2yGkow-M[/embedyt]